V ponedeljek, 18. januarja 2015, je v visoki starosti preminul dvorni svetnik, Hofrat dr. Wilhelm Angeli, dolgoletni direktor Prazgodovinskega oddelka Naravoslovnega muzeja na Dunaju.
Dr. Wilhelm Angeli (1923-2015)
Rojen je bil 1923 v Mödlingu pri Dunaju. Študiral je prazgodovinsko arheologijo v povezavi z etnologijo in antropologijo na univerzi na Dunaju, kjer 1950 doktoriral. Po študiju je deloval v okviru različnih arheoloških inštitucij in izkopavanj kot n.pr. pri Švicarskem prazgodovinskem društvu v Frauenbergu/Thurgau, pa na univerzah v Bonnu in Heidelbergu, dokler ni l. 1958 postal znanstveni sodelavec na Prazgodovinskem oddelku Naravoslovnega muzeja na Dunaju, l. 1970 pa njegov direktor vse do svoje upokojitve 1989. Vendar pa je dr. Angeli tudi po svoji upokojitvi ostal zvest muzeju, kamor je redno zahajal in nadaljeval s svojim znanstveno-raziskovalnim delom vse do svoje visoke starosti. Glavne teme njegovega znanstveno-raziskovalnega dela so bile poleg materialni kulturi posvečene predvsem teoretskim in metodološkim vprašanjem prazgodovine kot arheološke vede, umetnosti kot kulturnozgodovinskem fenomenu in pa interdisciplinarni povezanosti prazgodovine, etnologije in antropologije.
Kot direktor Prazgodovinskega oddelka pa je dr. Angeli velik del svojega dela posvetil ne le urejenosti lastne hiše – depojem in zgledni stalni arheološki razstavi, kjer so prav najdbe s slovenskega prostora zavzemale zelo pomembno mesto, temveč tudi velikim tematskim razstavam bodisi v lastni izvedbi bodisi v sodelovanju z drugimi evropskimi in izven evropskimi muzeji. Med njimi naj omenimo le veliko gostujočo razstavo o arheoloških najdbah iz Kitajske (1975) ali pa vseevropsko razstavo o halštatski kulturi v gradu Steyr (1980).
Za slovensko arheologijo pa ima dr. Angeli še posebne zasluge. Začetek sodi verjetno v čas njegovega sodelovanja pri veliki potujoči razstavi »o situlski umetnosti med Padom in Donavo«, ki se je l. 1961-62 zvrstila od Padove preko Ljubljane do Dunaja in ki jo je spremljal odličen razstavni katalog, natisnjen v vseh treh jezikih. Najkasneje takrat se je spoznal s soorganizatorji iz Narodnega muzeja Slovenije, z direktorjem prof. dr. Jožetom Kastelicem in tedaj kustosom za prazgodovinsko arheologijo dr. Stanetom Gabrovcem, s katerim je ostal v dobrih kolegialnih odnosih. Dr. Angeli je namreč v 70-letih prejšnjega stoletja z veliko naklonjenostjo odprl vrata arheoloških depojev Naravoslovnega muzeja na Dunaju in omogočil, da smo pod vodstvom prav tako pravkar preminulega profesorja dr. Staneta Gabrovca takratni študentje Arheološkega oddelka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izkoristili priložnost in v 70-in 80-letih na Dunaju z veliko entuziazma izrisali in popisali arheološke najdbe iz najpomembnejših slovenskih arheoloških najdišč. Tako so najprej nastale številne diplomske, magistrske in doktorske naloge, nato pa je prišlo do njihovih objav, delno v obliki člankov v Arheološkem vestniku, predvsem pa v zbirki Narodnega muzeja »Katalogi in monografije«. Gre za objave gradiva iz Notranjske in Posočja, predvsem z Mosta na Soči in najdišč latenskodobne idrijske skupine, ter Dolenjske in Bele krajine, kot n.pr. iz Šmarjete oz. okolice Vinjega vrha, Magdalenske gore, Dolenjskih Toplic, Črnomlja in še mnogih drugih.
S hvaležnostjo se slovenska prazgodovinska veda poklanja spominu dr. Wilhelma Angelija.
(Mitja Guštin in Biba Teržan)