Mirana Eriča sem spoznal v sredini 90-ih let, ko je na Oddelku za arheologijo UL FF kot mladi raziskovalec na podiplomskem študiju razvijal področje študij lesa iz mokrih okolij in dendrokronologije, tesneje pa naju je povezalo zanimanje za raziskovanje podvodnega sveta. Miran je bil odličen potapljač z naravnim talentom za gibanje v podvodju, kot aktiven speleolog in reševalec pa je bil znan tudi po svojih jamskih potopih. Akademsko podprti umetniška nadarjenost in likovna ustvarjalnost sta njegovemu delu na področju grafične obdelave in analitike raziskovalnih podatkov dajali prav posebno vrednost. Miranove dosežke in ekspertizo na področju trirazsežnostne fotogrametrije, s katero se je začel ukvarjati pred dvajsetimi leti kot verjetno prvi na Jadranu, so cenili tudi kolegi iz Arheološkega muzeja v Zadru in Hrvaškega restavratorskega zavoda. Posebno pozornost je usmerjal v konserviranje mokrega lesa in študij čolnov izdolbencev, njegove iniciative na tem področju pa so večkrat dobile mednarodno potrditev in priznanje. Miran je imel pri odkrivanju arheoloških ostalin srečno roko, njegovi posebej odmevni najdbi pa sta paleolitska konica iz lesa tise ter rimska ladja iz Ljubljanice pri Sinji Gorici. Terensko delo je dosledno zaokrožal s strokovnimi in znanstvenimi članki ter spletnimi objavami. Med slovenskimi kolegi je poznan tudi kot pobudnik in administrator spletne liste Rosa, ki deluje od leta 2009.

Mirana so označevali prijeten značaj in entuziazem na vseh ravneh, pa tudi odprtost in pripravljenost pomagati, kar ga je nedvomno odlikovalo že pri delu, ki ga je v mladosti opravljal kot miličnik. Vznemirjenje ob raziskovanju pod vodo in dogodivščine, ki sva jih pri tem doživela, so naju zelo povezale, in še danes obžalujem, da najinih prizadevanj nisva uspela nadgraditi v sistemsko urejeno službo za podvodno arheologijo. Miran si je tega globoko želel in v drugačnih okoliščinah bi lahko imelo njegovo profesionalno delovanje bistveno globlje implikacije za razvoj zadevnih strok. Ne glede na to je bil tudi v letih službovanja na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije prepoznan kot velik ekspert za morfologijo, konserviranje in datiranje predmetov iz lesa ter nepogrešljiv poznavalec številnih programskih okolij in računalniških sistemov v podporo procesom varstva, pa tudi kot sodelavec z bogatimi terenskimi izkušnjami iz podvodnega raziskovanja in trirazsežnostnega dokumentiranja. Svoje delo je opravljal v več kot zasluženem nazivu konservatorski svetnik.

Miran. V upanju, da si našel svoj mir v morskih prostranstvih, izrekam tvojim svojcem in najbližjim iskreno sožalje.

Andrej

V Ljubljani, 23. 5. 2023