Priznanje SAD za izjemen enkratni dosežek s področja arheologije akad. red. prof. dr. Bibi Teržan in doc. dr. Matiji Črešnarju za uredniško in avtorsko delo pri izdaji znanstvene monografije Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem.

Znanstvena monografija Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem, ki je leta 2014 izšla v sozaložništvu Narodnega muzeja Slovenije in Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, predstavlja enega vrhuncev sodobne slovenske arheološke znanstveno-raziskovalne in publicistične dejavnosti. Knjigo je sooblikovalo 47 avtorjev, obsega pa 55 avtorskih prispevkov na 776 straneh dvojezičnega besedila s 725 grafičnimi prilogami in 625 bibliografskimi enotami. Čeprav je publikacija kolektivni izdelek velike skupine slovenskih arheologov iz različnih, pretežno regionalnih, ustanov in organizacij, pa je za njeno polno kvaliteto ključno prav uredniško delo Bibe Teržan in Matije Črešnarja, ki je močno preseglo običajno raven in obseg.

Knjiga je rezultat raziskovalnega projekta Absolutno datiranje pozne bronaste in starejše železne dobe na Slovenskem, ki ga je v okviru Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v letih 2008-2011 vodila akad. red. prof. dr. Biba Teržan, sofinancirala pa ga je Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost.

Na vzorcu 58 najdišč in 272 radiokarbonskih datumov je nastalo prvovrstno referenčno delo za datiranje in kronologijo bronaste in železne dobe Slovenije, pa tudi širše regije od jugovzhodnih Alp do severozahodnega Balkana. Pomembnost dela močno presega njegovo izvirno raven in cilje, saj predstavlja odlično referenčno ozadje za bodoče raziskave relativne kronologije in usklajevanje z rezultati drugih naravoslovnih datacijskih metod, npr. dendrokronologije. Pri tem je izrednega pomena, da so v publikaciji jasno predstavljeni konteksti oz. združbe najdb, ki jih konkretni datumi določajo.

Ključne nove ugotovitve, ki jih knjiga prinaša, zadevajo natančnejše uvrščanje najdišč na prehodu iz eneolitika v bronasto dobo (horizont Somogyvár – Vinkovci v Prekmurju in primerjava z Ljubljanskim barjem), razjasnitev časovnega sosledja kultur Somogyvár – Vinkovci, Kisapostag in pramenaste keramike, jasna določitev srednjebronastodobnega horizonta Oloris – Podsmreka, potrditev delitve na starejšo in mlajšo kulturo žarnih grobišč, jasnejša opredelitev t.i. železnega horizonta v času med 850 in 750 pr. n. št. ter ugotovitev o bolj ali manj kontinuiranem prehodu iz pozne KŽG v starejšo železno dobo v zahodni in osrednji Sloveniji v nasprotju s priselitvijo novih populacij v vzhodni Sloveniji.